Regrat, regratov med in varna hrana

Regrat je krasen, je zdrav, je odlična hrana, še posebej z dodatki, kot so vroči ocvirki, topel krompir ali toplo v trdo kuhano jajce, če ni drugega, je dobra tudi vroča svinjska mast. Najboljši je takrat, ko je treba telo ’splakniti’, če nam gre kdo hudo na jetra, saj očiščevalno vpliva na ta organ.

Navadni regrat je v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila. Regrat je sicer bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij, to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa.

Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Njegov zdravilni učinek sloni predvsem na empiričnih večstoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Regrat je kot pomembno zdravilo za zdravljenja jeter in vranice prvič že v 10. in 11. stoletju omenil arabski zdravilec. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele rastline predvsem za “čiščenje” krvi, lažje izkašljevanje, kot diuretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja in še bi lahko naštevali. V zadnjem času pa so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za “razstrupljanje” in zmanjšanje “zakisanja” telesa. No, očitno je učinkovitejši od kamiličnega čaja.

Danes ga ne bomo nabirali, ker dežuje, sicer pa deževje dobro dene ne le regratu, ki napne vse svoje žilice, da kar poka in pospešeno raste, ampak dežek tudi odlično spere pasja lulanja in pasje dreke v urbanejših središčih, pa tudi na primestnem podeželju. Nekako bolj ‘apetitlih’ postane ta divja hrana v smislu ‘varne hrane’ po hacapu.

Obstaja veliko oblik konzumacije regrata, saj je uporabna cela rastlina – korenina pred olistanjem, listi pred cvetenjem, cvetovi pred ‘lučkami’, uživa se ga posušenega, presnega, kuhanega, popečenega, blanširanega – lahko na pici ali pod narezkom, v sendviču, kot zelenjavno prilogo, kot glavno presno ali kuhano jed, popečeni cvetni popki so gobam podobnega okusa …, sploh ni regrat samo za solato.

Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedi Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot med posebno vrsto, saj v tistem obdobju običajno cveti še mnogo drugih rastlin. Odvzemanje regratovega medu ni skladno z dobro čebelarsko prakso, saj so aprila čebelje družine v pomembni fazi spomladanskega razvoja in ga potrebujejo zase skupaj z regratovim cvetnim prahom.

Regratov med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, njegov okus je nežno grenek ter hitro kristalizira. Regratov med je tako kot druge vrste medu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele. Nikakor ne gre za t.i. regratov med, če namakamo cvetove in jih prekuhavamo v sladkorju …

Regrat praviloma raste prav na obilno pognojenih terenih vsaj z gnojnico, na zbiti in shojeni površini sprehajalnih poti, kjer obilno lulajo in kakajo pasji družinski člani, ob prometnicah, za hišnimi vogali, kjer lulajo moški pripadniki hiše, tudi ob letališčih, okrog tovarniških hal, po progah, kjer ga gnojijo človeški iztrebki, najde se ga pa tudi tu in tam, kjer ne slutimo, od česa je bil pognojen.

Regrat ima nadnaravno moč razmnoževanja, saj je en regratov cvet socvetje z mnogimi malimi cvetki in bi v primeru, da se letos ‘prime’ vsako seme, imeli drugo leto kar petnajst regratov enega nad drugim.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !